Topli in daljši dnevi prinesejo več časa v naravi, hkrati pa se za številne začne obdobje kihanja, srbečih oči in zamašenega nosu. Alergija je pretiran odziv imunskega sistema na snov, ki je za večino ljudi neškodljiva. Med pogostimi sprožilci so cvetni prah, pršice, plesni, živalski alergeni, hrana, zdravila in piki žuželk.
Kako prepoznamo alergijski rinitis?
Seneni nahod oziroma alergijski rinitis pogosto povzroča kihanje, srbenje nosu, voden izcedek ali zamašen nos. Pridružijo se lahko rdeče, srbeče in solzne oči, dražeč kašelj ter srbenje v žrelu. Simptomi se navadno pojavijo kmalu po stiku z alergenom.
Pri sezonskih težavah so najpogostejši sprožilci pelodi dreves, trav in plevelov. V Sloveniji se obdobja pojavljanja razlikujejo glede na rastlinsko vrsto, vreme in območje, zato je koristno spremljati aktualno napoved obremenjenosti zraka s cvetnim prahom.
Kako zmanjšamo stik s cvetnim prahom?
- V času visoke obremenjenosti omejite daljše zadrževanje na prostem in perila ne sušite zunaj.
- Po prihodu domov se preoblecite, umijte obraz in po potrebi operite lase.
- Za zaščito oči uporabljajte sončna ali zaščitna očala.
- Okna naj bodo ob največji obremenjenosti zaprta; prostore zračite v primernejšem delu dneva ali po dežju.
- Nos lahko izpirate s fiziološko raztopino, ki pomaga odstraniti alergene s sluznice.
Kaj lahko svetuje farmacevt?
Pri blažjih težavah lahko farmacevt glede na simptome, starost, druga zdravila in pridružene bolezni svetuje ustrezen pripravek brez recepta. Med možnostmi so antihistaminiki, določena pršila za nos, kapljice za oči in fiziološke raztopine.
Nekateri antihistaminiki lahko povzročijo zaspanost ali vplivajo na sposobnost vožnje, zato vedno preberite navodilo in upoštevajte priporočila farmacevta. Pršil za odmašitev nosu ne uporabljajte dlje od priporočenega obdobja. Če ste noseči, dojite, zdravilo potrebuje otrok ali imate kronično bolezen, se pred uporabo posvetujte z zdravstvenim strokovnjakom.
Kdaj je potreben pregled?
Z zdravnikom se posvetujte, če simptomi vplivajo na spanje in vsakodnevne dejavnosti, če zdravljenje iz lekarne ne pomaga, če ni jasno, kaj težave povzroča, ali če se ob alergiji poslabša astma. Pri ponavljajočih ali izrazitih reakcijah lahko specialist opravi alergološko obravnavo in predlaga nadaljnje zdravljenje.
Znaki hude alergijske reakcije
Anafilaksija je hitro nastajajoča in življenjsko nevarna alergijska reakcija. Otekanje jezika ali žrela, težko dihanje, občutek dušenja, nenadna omotica, zmedenost ali izguba zavesti zahtevajo takojšnjo pomoč. Pokličite 112. Če ima oseba predpisan adrenalinski samoinjektor, ga je treba uporabiti v skladu z navodili, nato pa nujno počakati na reševalce.
Alergijske težave lahko z ustreznimi ukrepi in pravilno izbranim zdravljenjem pogosto dobro obvladujemo. Pomembno je prepoznati sprožilce, zmanjšati izpostavljenost ter ob nejasnih ali močnejših simptomih pravočasno poiskati strokovno pomoč.
Avtorica izvornega gradiva: Suzana Levanič, mag. farm.
